Pravosodna zloraba otroka je sodna praksa, ko sodišče namesto koristi za otroka zasleduje predsodke in pristranskost, ki dajejo prednost materi. Ob tem se sklicuje na načelo zagotavljanje največje koristi za otroka, v resnici pa otroka že med samim postopkom izpostavlja čustveni stiski, občutku nemoči in nadaljnjim oblikam nasilja za katere je odgovorno sodišče samo s svojim ravnanjem.
Kako prepoznamo, da je otrok žrtev pravosodne zlorabe?
Pravosodna zloraba nastane, ko sodnik svojo avtoriteto uporabi pristransko – ne za zaščito otroka, temveč za uveljavljanje lastnih predsodkov in vzorcev odločanja. V praksi se to kaže tako, da Mama Sodnica s svojim načinom dela daje prednost materi ne glede na dejanske okoliščine, kar vodi v nepoštene in škodljive odločitve. Otrok je v takem sistemu izpostavljen čustvenemu nasilju s strani pravosodja, saj postane žrtev postopkov, ki naj bi ga sicer varovali.
Prvi znaki, da je tudi tvoj otrok žrtev pravosodnega nasiljas so:
- Omejevanje stikov z očetom
Otroku se odvzame pravica, da bi imel z očetom enako obsežen stik, kot ga je imel pred začetkom sodnih postopkov. To ustvarja občutek izgube in ruši otrokovo čustveno ravnovesje. - Samodejna dodelitev materi
Sodišče med postopkom otroka dodeli materi, ne glede na dejanske okoliščine, s čimer posredno utrjuje predsodek, da otrok pripada materi. Takšna odločitev pogosto ignorira otrokove potrebe in dokaze o primernejši skrbi. - Zloraba načela “največja korist otroka”
Sodišče se navzven sklicuje na to načelo, v resnici pa spregleda ali celo zavestno prezre ključne dokaze. Namesto varstva otrokovih pravic se načelo uporabi kot formalna krinka za pristranske odločitve.
Pravosodna zloraba otroka je resna grožnja pravni državi, saj ne prizadene le ugleda sodstva, temveč povzroča trajne posledice za otroke. Dokler bodo koristi odraslih in prepričanja, kot jih uteleša Mama Sodnica, postavljeni pred otrokovo dobrobit, bodo otroci ostajali žrtve pravosodnega sistema, ki bi jih moral zaščititi.